Evolucija praškega metroja  - čez 5 dni potujem natančno tja.

Evolucija praškega metroja  - čez 5 dni potujem natančno tja.

12. maja o strategijah mest kulture

Kritična analiza strategij slovenskih mest kulture: od neoprijemljivih ciljev k strateškemu načrtovanju in upravljanju

Kvalitativne in kvantitativne čez-sektorske in nadnacionalne spremembe v družbenem, političnem, gospodarskem in kulturnem svetu mest kulture – spremenjena vloga mest na globalnem prizorišču, spremembe znotraj mest in rekonceptualizacija kulture – so odraz medsebojno odvisnih globalnih družbeno-prostorskih procesov, ki mesta kulture silijo iz ustaljenih vzorcev delovanja in dosedanjega prostorskega družbenega načrtovanja. Spremembe v stopnji mobilnosti, soodvisnosti med različnimi prostori in povečana heterogenost teritorialnih enot omogočajo primerjanje, ki je osnova za tekmovanje z drugimi mesti, ter navsezadnje ustvarjanje edinstvenosti. To zahteva prehod iz rigidnega insititucionaliziranega upravljanja s prostorskim redom na določeni prostorsko-organizacijski ravni k fleksibilno odzivnemu prostorskemu podjetništvu oziroma strateškemu mestnemu marketingu. V delu predstavljen model strateškega mestnega marketinga je razvit preko študije primerov treh slovenskih mest kulture, Idrije, Pirana in Ptuja, ter je odraz implikacij identificiranih trendov na strateške aktivnosti mest kulture. Model je procesno zastavljen in združuje sociološko analizo družbenih sprememb in trendov z marketinškim razumevanjem upravljanja z menjavo ter deležniškim pristopom. Sestavljen je iz šestih faz (analiza in viziranje, strateške izbire, zagon, rast, okostenelost, zmeda) in treh nad-strategij delovanja (nad-strategije marketinške menjave, odpiranja in kulturne ekonomike).

Magistrsko delo na zgornjo temo bom zagovarjal v ponedeljek, 12. maja, ob 15:30 na Fakulteti za družbene vede (prostor ’FDV - 10’).

Znamčenje mesta - vse prevečkrat le besedičenje

Miguel Rivas v poročilu o projektu City-Logo-Eurocities v začetku navaja zanimive razkorake, ki jih opaža pri mestih, ki se odločajo za znamčenje mesta:

  1. Strateški razkorak. Znamčenje je razumljeno le kot logo, moto in kampanje, ne pa kot ustvarjanje konkurenčne lokalne identitete in prilagjanje komunikacijskih aktivnosti spremenjeni realnosti.
  2. Skupnostni razkorak. V znamčenje in menedžment sta zelo šibko vključena civilna družba in deležniki.
  3. Časovni razkorak. Vprašanje o obstojnih znamkah se pojavi le ob večjih projektih in zaključku političnih mandatov.
  4. Razkorak v uresničevanju. Izkušnja mesta se ne ujema z obljubami znamke.
  5. Diferenciacijski razkorak. Evropska mesta ustvarjajo znamke, ki izhajajo iz istih ali podobnih tematik - znanje, ustvarjalnost …
  6. Vizualni razkorak. Mesta ne posedujejo zadostnega nabora kakovostnih foto in video materialov.
  7. Proračunski razkorak. Mesta v obdobju gospodarske krize razmišljajo o krčenju javnih sredstev za marketing.

Vir: Rivas, Miguel. 2013. Integrated city-brand management: re-thinking organizational models. Reporting note on the CityLogo-Eurocities thematic workshop. Oslo.